Delo na domu – organizacijska sprememba, ki že lahko šteje za ukrep promocije zdravja pri delu

Z vidika promocije zdravja je uvedba možnosti opravljanja dela na domu za zaposlene že ukrep delodajalca na področju izboljšanja organizacije dela, ki prinaša pomembne pozitivne učinke. Med drugim so to:

• povečanje motivacije zaposlenih in izboljšanje delovnega ozračja,
• večja fleksibilnost zaposlenih in njihova pripravljenost za sodelovanje,
• poveča se dodana vrednost z večjo kakovostjo izdelkov in storitev,
• povečata se storilnost in inovativnost zaposlenih,
• dolgoročno znižanje bolniškega staleža,
• promocija zdravja na delovnem mestu prispeva tudi k boljši javni podobi podjetja,
• povrnitev vloženih sredstev od 2,5 do 4,8 krat, po nekaterih raziskavah pa celo do 10 krat. 

Tudi ko zaposleni opravlja delo na domu, ne glede na obseg, je delodajalec zavezan k izvajanju promocije zdravja. Vendar pa glede na to, da delodajalec nima nadzora nad organizacijo dela in delovnega prostora v domačem okolju zaposlenega, lahko promocijo zdravja izvaja le z osveščanjem o zdravju prijaznih in varovalnih oblikah / načinih / tehnikah dela. Glavni namen promocije zdravja je zmanjšati tveganje za poškodbe in poklicna obolenja v zvezi z delom na čim manjšo oziroma sprejemljivo mejo.

Kaj mora upoštevati delodajalec, ko se s svojim zaposlenim dogovori, da določen obseg delovnih zadolžitev opravlja od doma oz. na daljavo?

Ko se delodajalec in zaposleni sporazumno odločata za opravljanje dela na domu, ne glede na obseg in dolžino trajanja tega dela, delodajalca zavezujejo tudi določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Da se bo določen del delovnih zadolžitev lahko opravljalo tudi na domu / na daljavo, mora biti to zapisano že v sami pogodb o zaposlitvi, v skladu z določili ZDR-1 (poglavje Posebnosti pogodb o zaposlitvi, 68.–72. člen).

ZDR-1 kot delo na domu šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Obveznosti delodajalca, ko napoti zaposlenega, da del nalog opravi od doma, so:

• pisna prijava dela na domu pred pričetkom dela Inšpektoratu RS za delo (ne glede na obseg dela, ki se bo opravljal od doma),
• prijava v socialna zavarovanja,
• upoštevati določbe zakona o varnosti in zdravju pri delu,
• pripraviti izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih prostorov delavca na domu,
• omogočiti varno delo delavcu,
• omogočiti, da se upošteva tudi obveznost glede promocije zdravja na delovnem mestu,
• dogovoriti delovni čas (lahko neenakomerno razporejen v skladu s potrebami delovnega procesa: lahko se dogovorita da del delovnega časa delo opravlja od doma in dela na sedežu delodajalca),
• sprememba ustreznih aktov delodajalca.

 Kot delo na domu se lahko opravljajo:

• samo dejavnosti, ki sodijo v dejavnost delodajalca in
• dela, ki niso škodljiva oziroma nevarna delavcu oziroma življenjskemu in delovnemu okolju, kjer se delo opravlja.

Davčno priznavanje oziroma nepriznavanje odhodkov v povezavi s promocijo zdravja v podjetju

Pri načrtovanju in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu se pojavljajo vprašanja glede obravnave plačil delodajalca z vidika bonitete delojemalca, pravice do odbitka DDV in davčnega priznavanja oziroma nepriznavanja odhodkov. Na spletni strani Ministrstva za finance je objavljenih nekaj pojasnil DURS, ki so pri tem lahko v pomoč.

>> Več >>