- dolgoročno znižanje bolniškega staleža,
- povečanje motivacije zaposlenih in izboljšanje delovnega ozračja,
- večja fleksibilnost zaposlenih in njihova pripravljenost za sodelovanje,
- poveča se dodana vrednost z večjo kakovostjo izdelkov in storitev,
- povečata se storilnost in inovativnost zaposlenih,
- promocija zdravja na delovnem mestu prispeva tudi k boljši javni podobi podjetja,
- povrnitev vloženih sredstev od 2,5 do 4,8 krat.
Tudi ko zaposleni opravlja določeno delo na domu, ne glede na obseg, je delodajalec zavezan k izvajanju promocije zdravja. Vendar pa glede na to, da delodajalec nima nadzora nad organizacijo dela in delovnega prostora v domačem okolju zaposlenega,lahko promocijo zdravja izvaja le z osveščanjem o zdravju prijaznih in varovalnih oblikah / načinih / tehnikah dela.Glavni namen promocije zdravja je zmanjšati tveganje za poškodbe in poklicna obolenja v zvezi z delom na čim manjšo oziroma sprejemljivo mejo.
Najpogostejše vrste dela, kijih zaposleni opravljajo tudina domu
Nekateri delodajalci in njihovi zaposleni se v svoji dosedanji praksi že odločajo za delo na domu, ne glede na to, ali je v podjetju taka oblika tudi formalno pravno urejena. V praksi se je pokazalo, da gre predvsem za delovne zadolžitve, povezane z uporabo računalnika in drugih informacijsko komunikacijskih naprav (programiranje, pisanje prispevkov, poročil, analiz, prevajanje, grafično oblikovanje …). Gre za dela, ki jih zaposleni opravljajo samostojno in za katera ni nujno potrebna fizična prisotnost in sodelovanje v timu, oz. se komunikacija med člani tima ter nadrejenim lahko prav tako učinkovito opravi s sodobnimi komunikacijskimi pripomočki in programi (Skype, mobilna telefonija, internet ...).Navadno gre za intelektualna dela, torej dela z visoko vsebnostjo znanja in kreativnosti.
Priporočila za varno in zdravju prijaznodelo z računalnikom in IKTnapravami
Zaposleni, ki se skupaj z delodajalcem odločajo za opravljanje tovrstnega delana domu, morajo tudi pri delu doma upoštevati vsa tista priporočila za varno delo z računalnikom, ki zanj veljajo pri opravljanju dela v prostorih delodajalca.
Na kaj moramo biti še posebej pozorni, da bo delo z računalnikom varno, je določeno tudi v Pravilniku o varnosti in zdravju s slikovnim zaslonom (Uradni list RS št. 30/00 in št. 73/05). Pravilnik se nanaša na “delovno mesto z računalnikom” in delavce, ki uporablja računalnik najmanj polovico polnega delovnega časa.
Pravilnik določa minimalne pogoje za opravljanje dela in se nanašajo na:
- računalnik (monitor-slikovni zaslon (način prikazovanja slike ni pomemben (katodna cev, LCD …), tipkovnica, miška, tiskalnik, modem, zaslonski filter, zunanji disketni in drugi pogoni, programska oprema …),
- držalo za predloge,
- delovni stol,
- delovna miza ali delovna površina,
- neposredno okolje, ki vpliva na delovno mesto (osvetljenost, hrup, mikroklima …)
- delovne naloge delavca.
Vzdrževanje domačega delovnega prostora in higienske razmere
Zaposleni, ki se odloča, da bo določeno delo opravljal tudi od doma, mora biti seznanjen s tem, kako opravljati delo z računalnikom, da bo le-to zdravju prijazno ter prevzeti svoj del odgovornosti za organizacijo dela in delovnega prostora doma. Delodajalec pa je na drugi strani dolžan zaposlenega seznanjati in osveščati s priporočili za zdravju prijazno delo.
Priporočila za zdravju prijazno delo na domu se nanašajo na:
- - Organizacijo dela doma in ureditev delovnega prostora
- - Zdravo prehrano - zaposleni mora tudi doma poskrbeti za redne in zdrave obroke
- - Psihične obremenitve - zaposleni je tudi na domu lahko podvržen psihičnim obremenitvam, zato mora upoštevati priporočila za zmanjševanje stresa. K zmanjševanju stresa pa tudi že pripomorejo redni odmori in zdrava prehrana, pa tudi za ustrezne gibalne vaje in redna fizična aktivnost.
|